Delo odvetnika in civilno pravo

Odvetniki ali odvetniške pisarne se ukvarjajo z različnimi smermi prava. Poznamo gospodarsko pravo, civilno pravo, dedno pravo, delovno pravo in še kakšna smer bi se našla. V tem članku si bomo pogledali predvsem kako izgleda delo odvetnika, ki se ukvarja s civilnim pravom.

Kaj je civilno pravo?

Civilno pravo se v osnovi deli na 4 panoge. Te panoge prava so: obligacijsko pravo, stvarno pravo, dedno pravo, nepravdno pravo, pravo osebnih pravi in družinsko pravo. Civilno pravo je eno izmed najbolj obsežnih področij prava. Odvetnik za civilno pravo običajno  sicer deluje na vseh področjih. Civilno pravo je tisto, ki ureja odnose med enakopravnimi subjekti, kar pomeni urejanje odnosov med dvema osebama oz zasebnikoma, kamor nikakor ni vpletena država, kot v ostali panogah prava.

civilno pravo

Kaj je obligacijsko pravo?

Obligacijsko pravo je panoga, ki je zadolžena za upravljanje s pravnimi razmerji. To je veja, ki določuje obveznosti upnikov in dolžnikov tako, da določi dejanje, ki ga mora ena stranka storiti, opustiti ali dopustiti. Obligacijsko pravo ureja obveznosti in pravice subjektov, ki na podlagi pravnih poslov vstopajo v medsebojna razmerja.

Kaj je delovno pravo?

Delovno pravo ureja pravice iz tako imenovane delovno pravne zakonodaje. Ključnega pomena je, da imate odvetnika za delovno pravo pri vseh delovnih procesih delovnih organizacij.

Kaj torej je delovno pravo? Gre za zakone in upravne odločbe, ki obravnavajo pravice delavcev ter tudi njihove obveznosti, isto pa velja za delodajalce. Odvetnik za delovno pravo pride v poštev pri reševanju sporov na področju delovnih pogodb, varstva pri delu in tako naprej. Preberi več o delovnem pravu tukaj.

Kaj pa stvarno pravo

Stvarno pravo je panoga, ki se ukvarja z ločitvami oz. pravo ki ureja pravice do stvari, torej ureja pravice in posest pri stvareh. V tej panogi je najbolj pogosta lastninska pravica, ki je ena od stvarnih pravic, kamor spadajo še zastavna ter stavna pravica, zemljiški dolg, služnost, pravica stvarnega bremena in etažna lastnina.

Dedno pravo

Dedno pravo je tisto, ki ureja predajo premoženja pokojnega na dediče.  Večinoma se pri dednem pravu deduje po oporoki, ki jo umrli napiše še pred svojo smrtjo. Odvetnik tu po navadi sploh ni potreben, razen v primeru, da oporoke ni in se dediči sprejo, ker menijo, da razdelitev premoženja ni bila primerna. Z dednim pravom se v svojem življenju sreča skoraj vsak, predvsem takrat, ko umre kdo od bližnjih in je potrebno njegovo lastnino razdeliti dedičem oz. zakonitim pravnim zastopnikom.

Za konec pa še družinsko pravo

Družinsko pravo je zadnja veja obligacijskega prava. Le-to ureja stanje osebe oz. posameznika kar so rojstvo, poroke, starševstvo in ob koncu tudi smrt. To z drugimi besedami tudi pomeni, da družinsko pravo ureja državljanstvo (ob rojstvu), premoženjski režim, tako da premoženje posameznikov po poroki postane skupno, otroškim dodatkom, starševskim dopustom, s pravicami oseb do smrti, o začetku dedovanja,… Najpogosteje se v sklopu družinskega prava urejajo razmerja, zakonske zveze in izven-zakonske skupnosti. Z njim pa se srečate tudi takrat, ko se partnerja ločita in urejata skupno premoženje, preživnino in skrbništvo nad otroki.

družinsko pravo in ločitev

Kot vidite, je civilno pravo precej obsežna panoga, ki v grobem ureja odnose med ljudmi. Kot vedno, vam priporočamo, da si poiščete dobrega odvetnika, ki vas bo vodil skozi vse procese.

Odškodnina za neizkoriščeni letni dopust

Tudi v primeru neizkoriščenega oziroma neizrabljenega letnega dopusta vam pripada odškodnina. To je določeno po zakonu o delovnih razmerjih. Ta določa, da pravica do letnega dopusta sodi med temeljne pravice vsakega delavca.

Če delavec letnega dopusta zaradi okoliščin s strani delodajalca ne more izrabiti, se odškodninska odgovornost lahko uveljavlja po splošnih načelih civilnega prava. Odškodnina delavcu s stani delodajalca pripada tudi v primeru kršitev iz delovnega razmerja. Na koga se obrniti, si preberite tukaj.

Kdaj je izraba letnega dopusta onemogočena

Če ste z dela odsotni zaradi bolezni, imate sicer pravico do letnega dopusta, a v času bolezni je ne morete izkoristiti. Če je torej razlog za nezmožnost izrabe dopusta na strani delavca, temu ne pripada odškodnina za neizrabljeni letni dopust.

Ko se izrablja letni dopust, se mora upoštevati samo cele delovne dni. Pri tem pa ni pomembno, koliko ur znaša delovna obveznost posameznika na dan izrabe letnega dopusta. Letni dopust se torej lahko izrablja samo v delovnih dneh in ne po urah.

Odškodnine zaradi poškodbe pri delu

Odškodnina na delovnem mestu pa je lahko povezana tudi s poškodbami. V zadnjih letih je prijavljeno vse več poškodb, ki se pripetijo neposredno na delovnem mestu in tudi izven njega. Tudi v tem primeru je dobro vedeti, kako se pravilno odreagira. Pri tem vam mora v veliki meri pomagati tudi vaš delodajalec. Izpolniti je treba določene obrazce, poleg pa je dobro priložiti tudi kakšno fotografijo.

Koristne informacije, ki so kakor koli povezane s terminom odškodnina, lahko poiščete tudi na spletu. Na njem je kar nekaj podjetij, ki vam v povezavi s tem tudi brezplačno svetujejo. Vam torej pojasnijo, v katerem primeru vam odškodnina pripada in kdaj ne. Čeprav v tem hipu morda menite, da vam podatki ne bodo nikoli koristili, pa boste v primeru kakršne koli nesreče ali druge nevšečnosti te koristne informacije še kako zelo potrebovali.