Plenice za enkratno uporabo

plenice za enkratno uporabo
Tudi naši predniki so potrebovali plenice podobno, kot jih dandanes starši potrebujemo za svoje otroke. Obstaja več dokumentov, ki se nanašajo na to, kako so naši predniki reševali problem »plenic« v starih časih. Iz teh dokumentov izhaja, da so uporabljali listje, živalske kože in druge naravne vire.
V mnogih Evropskih državah so bili dojenčki oviti – poviti v povoje iz platna ali volne. Na Kitajskem pa so uporabljali mah med dojenčkovo kožo in kožo tjulnja, ki so jo uporabljali za povijanje. Indijanska plemena so uporabljala travo, kot vmesni člen med dojenčkovo kožo in kožo zajca. V tropskih krajih pa so bili otroci večinoma goli.
Proti koncu leta 1800 so v Evropi in Severni Ameriki pričeli uporabljati perilo, ki je bilo iz bombaža ali flanele kvadratne oblike, ki so jo prepolovili v trikotnik in speli s sponko. Temu bi lahko rekli predhodnik sodobne plenice. Prva industrijska proizvodnja plenic je zavedena v letu 1887 v ZDA.
Med drugo svetovno vojno je prišlo do potrebe po novem konceptu plenic, vendar nikjer ni konkretnih podatkov, kdo je bil pobudnik oziroma izumitelj. Nekateri podatki kažejo na to, da bi se to lahko zgodilo na Švedskem, kajti prva vpojna blazinica iz bombaža je bila narejena leta 1942 prav na Švedskem.
Nekaj let kasneje, leta 1946, so v ZDA izumili vodotesno prevleko za bombažne plenice. Moč absorbiranja teh plenic je bila cca 100 ml. Vendar so bile te plenice kljub temu za takratni čas luksuz in so se uporabljale le za posebne priložnosti, kot so potovanja, obiski zdravnika…..
Ta oblika plenic pa se je v Evropi in Severni Ameriki zelo hitro razvijala in leta 1961 si prišle na trg prve Pampers plenice. Od takrat dalje se je svet plenic za enkratno uporabo dodatno razvijal, prišle so na trg tudi plenice različnih velikosti.

V 70 letih prejšnjega stoletja z generacijo baby boom pa je svetovno povpraševanje že preseglo zmogljivost proizvodnje, kar jo doprineslo k še hitrejšem razvoju teh plenic. V 80-letih so bili plenicam dodani elastični deli, ki so dodatno izboljšala prileganje plenic na telo otroka. V naslednjih letih se je tanjšala debelina same plenice in material je postajal še bolj prijazen do kože naših malčkov.

V Sloveniji so pričeli uporabljati plenice za enkratno uporabo sredi 80 let. Statistično gledano en otrok v vsem času uporabe porabi cca 5000 – 6000 plenic. Danes na tržišču najdete precej različnih blagovnih znamk plenic. Nekatere med temi so seveda bistveno bolj prodajane že zaradi imena, nekatere so pa povsem neznane. Na voljo imate plenice v različne velikosti, ki so primerne od rojstva dalje pa vse do 30 kg ali več otrokove teže. Povprečno je na voljo 5-6 različnih velikosti.

Značilnosti, ki pa so skupne večini plenic so sledeče: anatomska in mehka oblika, vpojno jedro s stranskimi preprekami, ki preprečujejo iztekanje tekočine. Vse plenice, ki pa jih najdete na tržišču pa morajo biti klinično preizkušene in antiseptične, torej razen v redkih primerih naj ne bi smele dražiti otrokove kože.
Nasvet, ki ga lahko damo kot starši staršem je le, da preizkusite več plenic in poskusite najti plenice, ki ustrezajo koži vašega otroka in vaši denarnici. Nekaj boljših blagovnih znamk plenic najdete tudi na naši strani www.bimbo.si.
In kakšen je trend razvoja plenic za enkratno uporabo? Stremenje k čim tanjšim plenicam, večjo udobnost za otroka in iskanje biološko razgradljivih materialov ki bi tako plenico naredilo okolju bolj prijazno.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *